Zdravila za akutna stanja
Similia similibus curentur
Izbor homeopatskih zdravil za samopomoč pri pogostih akutnih stanjih — gripi in prehladu, angini, kašlju in poškodbah. Zdravilo izberite po opisu, ki se najbolj ujema z vašimi znaki in simptomi. Pri resnejših ali dlje trajajočih težavah se posvetujte z zdravnikom.
Nenaden začetek bolezni, povzročene z mrazom ali izpostavljenostjo suhemu hladnemu vetru oziroma po nenadnem šoku in strahu. Koža je suha in vroča, slabše je zvečer, okrog polnoči. Veliko žeje, želja po hladnih pijačah. Vse ima grenak okus, razen vode.
Slabše počutje ob dotiku, bolje pa je na svežem zraku. Lahko je prisoten izjemen nemir in strah, celo neutemeljen strah pred smrtjo.
Običajen prehlad s solzenjem oči in izcedkom iz nosu, ki povzroča draženje kože pod nosom. Oči so rdeče in nepekoče. Glavobol, ki se poslabša v topli sobi.
Slabše je tudi zvečer, v zaprtih prostorih. Bolje na svežem zraku in v hladnih prostorih.
Se hitro prehladi, iz nosu je pekoč, voden izcedek, ki se izmenjuje s suhostjo. Pogosto je kihanje, ki ne prinese olajšanja. Človek je zelo zmrzljiv in tresoč. Nosnici sta boleči, rdeči, nos pa zamašen izmenjaje z vodenim nahodom.
Slabše je pri spremembi temperature, v hladnem, vlažnem okolju, po polnoči. Bolje je s toplimi ali vročimi obkladki in z vročimi pijačami.
Obilen nahod brez draženja in pekoče solzenje oči. Veliko kihanja. Pekoče in boleče žrelo, oči občutljive na svetlobo.
Bolje je čez dan, med gibanjem okrog. Slabše na svetlobi, zvečer.
Mrzlica, sledi ji vročina in potenje. Bolečine po kosteh, kot bi bile polomljene, kot pretepen. Velika žeja, potreba po hladnih pijačah.
Slabše pri vsakem premiku, na mrazu, svežem zraku. Bolje po počitku, toploti in potenju.
Utrujenost, zbitost, ne čisto dobro počutje. Začetek gripe ali prehlada. Rdeče oči, mrzlica in vročina z rdečim obrazom, oči vroče in pekoče.
Slabše pri hitrih gibih, na mrzlem zraku. Bolje s počitkom in hladnimi obkladki.
Otopelost in upočasnjenost, težke veke, top glavobol običajno v zatilju in vratu. Mrzlica, tresenje gre gor in dol po hrbtu. Boleče mišice hrbta in udov. Pekoče žrelo. Začetek je vedno počasen.
Slabše je na mrazu in vlagi, bolje po odvajanju vode.
Zelo zmrzljiv, se ne more ogreti. Nos zamašen ponoči, teče podnevi ali se kihanje izmenjuje z zamašenim nosom. Strani se menjajo (levo, desno). Boleče žrelo, kot bi bilo opraskano, boleči zobje. Žeja in razdražljivost.
Slabše je zjutraj, po jedi in na mrzlem zraku. Bolje na vročem, leže in s spanjem.
Mrzlica celo v topli sobi, gost nedražeč nahod, suha usta in nobene žeje. Glavobol spreminjajoč.
Slabše v topli sobi in leže, bolje na svežem zraku.
Velik nemir, boleče in okorele mišice. Zanj ni nobenega udobnega položaja. Vročina se izmenjuje z mrazenjem. Glavobol, rdeč obraz in boleče oči.
Slabše je ponoči in na začetku gibanja (preden se ogreje, razgiba). Bolje na toplem.
Nenaden začetek. Suha vročina in rdeč obraz. Zenici široki, oči svetleče. Glava je vroča in noge mrzle. Žeje ni, lahko pa izraža željo po limonadi.
Nenaden začetek bolezni, žrelo je močno rdeče, bolečina se pri požiranju širi v desno uho. Bolje je, če sedi pokonci. Gre za suho vročino brez potenja, obraz je rdeč, oči svetleče in noge hladne.
Začetek na levi strani, žrelo je suho, oteklo, daje občutek cmoka, ki sili k stalnemu požiranju. Žrelo je temno rdeče.
Slabša je leva stran, pritisk in stiskanje okrog vratu (ovratniki). Bolje je pri požiranju trdne hrane.
Začetek na desni strani, vidna je sivobela obloga v žrelu, lahko razjede sluznice. Suh občutek, žeje ni. Pekoče žrelo, kot bi bilo opraskano.
Slabše pri požiranju in od 16. do 20. ure zvečer. Bolje pri toplih pijačah in hrani.
Bolečina se širi v uho, kadar ne požiramo! Mandlji otekli z razjedami, iz ust smrdeč zadah in slinjenje.
Slabše na mrzlem; bolje na toplem, zavijanje glave in vratu.
Razjede na mandljih, smrdeč zadah iz ust in obilno slinjenje, posebej ponoči. Na vratu otekle bezgavke. V ustih je lahko grenak kovinski okus. Žrelo peče, občutek je, kot da je opraskano. Lahko zbadanje v smeri ušesa ali vratu pri požiranju.
Hude bolečine, zbadanje v žrelu ali občutek, da se je zadrla ribja kost. Temno rdeči mandlji z razjedami, lahko se bolečina širi v ušesa pri požiranju.
Slabše je na mrzlem zraku, pri požiranju mora spustiti glavo, da lahko požre.
Žrelo je temno rdeče, suho, grobo. Lahko bele ali sive pike ob straneh žrela. Ne more požreti ničesar vročega. Zelo boleče in otekle so vratne bezgavke. Bolečine se širijo v obe ušesi pri požiranju. Bolečina na korenu jezika pri izplazenju jezika.
Slabše vroče pijače in hrana, bolje hladne pijače.
Po nenadni izpostavitvi vetru in hladnemu zraku. Suh kašelj z nahodom in kihanjem. Hripavost, suhost grla. Bolje je leže na hrbtu.
Glasen, hropeč kašelj, kot da je v prsih vse polno sluzi. Otroci in starejši se ne morejo izkašljati.
Slabše ponoči, od 22. do 24. ure, leže na hrbtu, med jedjo. Bolje sede in po izkašljevanju.
Suh odsekan kašelj zvečer in ponoči brez izkašljevanja. Krčevit kašelj pretresa celo telo, od kašlja so bolečine v glavi in trebuhu. Bolje je, če se prime za prizadeti del telesa. Dihala suha, prisotna je žeja.
Slabše pri vsakem premiku, globokem vdihu in leže v postelji.
Kašelj z občutkom praskanja v grlu. Sluz je težko izkašljati, takoj zdrsne nazaj dol.
Slabše je leže, pri govoru, nagibanju glave naprej. Bolje s hladnimi pijačami.
Napadi hitro odsekanega kašlja, ki se končajo z obilo vlecljive sluzi.
Slabše od 6. do 7. ure ali po 23. uri, na toplem. Bolje na mrzlem, na prostem, hladne pijače.
Napadi suhega dražečega kašlja, kot oslovski kašelj. Lajajoč kašelj, suh zvečer in vlažen (produktiven) zjutraj. Izpljunek rumeno zelen, grenak, smrdeč. Lahko celo krvav ali gnojen. Ob kašlju je prisotno davljenje.
Produktiven kašelj z gosto rumeno sluzjo, lahko je kašelj suh.
Slabše vsak prepih, odkrivanje, mrzel zrak. Bolje toplota in izkašljevanje.
Krčevit kašelj z občutkom utesnjenosti v prsih. Suh kašelj, davljenje, slabost in težko izkašljevanje. Stalno slinjenje, brez žeje.
Bolje na svežem zraku, slabše po preobilnem obroku.
Kašelj suh ali vlažen. Vsak prehlad gre v prsni koš. Pekoče v prsih, občutek opraskanega žrela in stiskanja. Praskanje v žrelu z dražečim kašljem.
Slabše prehod iz toplega na hladno. Bolje vročina, spanje, leže na desnem boku.
Kašelj z veliko rumeno zelene grudaste sluzi. Suh kašelj ponoči, moker zjutraj.
Slabše v zaprtem prostoru, leže, ko se ogreje v postelji. Bolje svež zrak, sprehod, sede v postelji.
Glavno zdravilo za dražeč kašelj. Neprestano močno kašlja z zelo malo izpljunka. Močno praskanje, žgečkanje v grlu in sapniku, slabše na mrzlem zraku. Pokriti mora usta, če gre ven na mraz. Dražeč kašelj moti spanje.
Slabše vsak vdih mrzlega zraka, prehod s toplega na mrzlo, govor. Bolje topel zrak.
Lajajoč kašelj s piskanjem in praskanjem. Suhost v dihalih, zelo malo izkašlja. Okus izpljunka je slan. Kašelj bolj vlažen zjutraj, brez hropenja. Slišati je kot žaganje deske ali ima občutek, da diha skozi suho gobo.
Slabše v topli sobi, govor, pred polnočjo. Bolje pri požiranju, posebej toplih pijač, sede z nagibanjem naprej.
Pri topih poškodbah, modricah. Tudi boleče mišice po prenaprezanju (muskelfiber). Pacient ne dovoli približevanja in dotikanja, trdi, da mu nič ni.
Pri odprtih ranah ne pride v poštev.
Vbodne rane vseh vrst, tudi piki žuželk. Mesto vboda je hladno na dotik in pomaga hlajenje.
Zlomi, kjer je kost zdrobljena. Rane, ki se gnojijo (za zunanjo in notranjo uporabo).
